Beneški bienale: slovenski spomin skozi kup ruševin, protesti in policisti pred ruskim in izraelskim paviljonom

"Ni govora, ne bom vstopila v njihov paviljon. S tem bi podprla genocid, ki ga izvajajo," je gospa v srednjih letih rekla svoji prijateljici, ko smo se vse naenkrat znašle pred vhodom v prostor, v katerem eden od umetnikov na beneškem bienalu v prostorih impozantnega Arzenala predstavlja skozi svoje delo Izrael. Omenjena gospa in njeni dve prijateljici nista bili edini, ki sta se pred vhodom, pred katerim sta stala dva karabinjera, obrnili. Prvi dan, ko so si obiskovalci, čeprav uradna otvoritev sledi jutri, že lahko ogledali, je imel marsikdo pomislek, ali z obiskom izraelskega razstavnega prostora ne bi posredno podprl genocida nad Palestinci.

Bienalska tišina nekaterih umetnikov

Prepovedati Izraelu nastop, je že pred časom zahtevala aktivistična skupina, s podporo številnih umetnikov, a brez uspeha. Izraelski paviljon v Giardinih, na lokaciji, kjer imajo svoje samostojne paviljone vse velike države, kot so ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Avstralija, Francija, je sicer zaprt, a so zato najeli prostor v Arzenalu. Vodstvo Bienala očitno ni imelo pomislekov, zato so se nastopajoči umetniki organizirali in danes bodo številni, med njimi tudi člani skupine Nomentum (Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec) odločili, da v znak protesta nad tovrstnim odnosom vodstva bienala do Palestine, ne bodo predvajali zvočne spremljave slovenskega projekta, ki so ga poimenovali Zvočna sled nevidne hiše.

Slovenski paviljon se prav tako nahaja v eni od nekdanjih vojaških zgradb Arzenala. Prva podoba, ki jo ugleda obiskovalec, so kupi gradbenih ruševin in materiala, ki naj bi spominjal na ruševine nekdanje, sicer lesene džamije v Logu pod Mangartom, ki so jo v času prve svetovne vojne zgradili bošnjaški vojaki v avstro-ogrski vojski in je bila le nekaj let za tem porušena. Prostor ob tem zapolnjuje glasba z vložki posnetkov nastalih na travniku, kjer je nekoč stala omenjena mošeja, a so ti žal slabo slišni zaradi hrupa, ki ga ustvarja množica obiskovalcev in dogajanje na sosednjih paviljonih.

Enkrat morda džamija kot muzej

Na sredini otvoritvi paviljona je bil prisoten tudi nekdanji mufti Islamske skupnosti, Nedžad Grabus, ki si je dolga leta prizadeval, da bi prostor v Logu pod Mangartom dobil vsaj neko obeležje. To, da je zdaj spomin na tamkajšnjo džamijo, dobil prostor na bienalu in s tem priložnost za razmislek tako o preteklosti kot o prihodnosti, je za N1 označil kot nekaj neverjetnega. "S tem je ta prostor, travnik ponovno zaživel, saj je omenjena džamija edini sakralni objekt, ki ni preživel prve svetovne vojne." Grabus, danes sarajevski mufti, upa, da bo dozorel čas za spoznanje, da bi tam enkrat spet bila postavljena džamija, s čimer bi se poklonili tudi ljudem, ki so jo pred več kot sto leti že zgradili, a so bili pozabljeni, tako kot džamija.

Prostor nekdanje džamije je bil lani vpisan v register nepremične dediščine Republike Slovenije in tudi sedanji mufti Nevzet Porić si želi, da bi tam enkrat zgradili džamijo kot muzej. "To bi v lokalni skupnosti vsekakor predstavljalo dodano vrednost, vendar menim, da za to še ni dozorel čas," je za N1 povedal Porić, ki namerava prav tako v prihodnjih mesecih obiskati slovenski paviljon v Benetkah.

Ministrstvo za kulturo je sicer za celoten projekt odštelo 330 tisoč evrov, pri čemer 160.000 evrov predstavljajo stroški nekaj mesečnega najema paviljona, 170.000 evrov znašajo stroški produkcije, v katero so vključeni avtorski honorarji, stroški storitev, materiala, stroški reprezentance, stroški bivanja v času postavitve paviljona in katalog, so nam sporočili iz Moderne galerije, kjer so poskrbeli tako za izvedbo celotnega projekta.

Poleg Izraela na tokratnem bienalu buri duhove tudi Rusija, ki se predstavlja prvič po letu 2022, ko je začela, kot jo je poimenovala sama, specialno operacijo v Ukrajini. Ker ne italijanska država ne vodstvo bienala niso Rusiji tokrat prepovedali predstaviti se v svojih prostorih v Giardinih, je odstopila mednarodna žirija bienala. Pestro pa je bilo tudi na samem prizorišču. Čez središče Benetk, mimo Arzenala in Giardinov, se je sprehodila povorka protestnikov s pomenljivimi transparenti "Smrt v Benetkah", ki je obenem naslov dela Thomasa Manna in ob vzklikih "Rusija pojdi domov!", pri čemer so nekateri protestniki nosili ukrajinske zastave (Ukrajina se je predstavila s podobo "Origami jelena", ki ga je umetnica Žana Kadirova leta 2019 postavila v Pokrovsku, a so ga nato zaradi ruskih napadov morali umakniti in je do Benetk prepotoval več kot 6000 kilometrov op.p).

Pestro pa je bilo na dan našega obiska tudi v ruskem paviljonu, v katerem so bili zaradi morebitnih incidentov prav tako prisotni karabinjeri. Kljub temu je ena od obiskovalk ob nastopu glasbenika, ki se je predstavljal z mongolskimi tradicionalnimi instrumenti, kot je konjska violina in dvostrunsko brenkalo ter mongolskim grlenim petjem, začela med množico obiskovalcev vpiti, da to nima nobene povezave z Rusijo in "Slava Ukrajini!", a se ne tam prisoten ruski veleposlanik ne zbrani zaradi tega niso razburjali. Kot tudi marsikateri obiskovalec paviljona ni imel zadržkov na za njihovim točilnim pultom popiti brezplačen šampanjec in džin tonik.